Melina Colsani - magistrica dietetike

Vrnitev s šolske klopi in organizacija šolskih obrokov

Vrnitev otrok za šolske klopi

Vrnitev s šolske klopi in organizacija šolskih obrokov

Praktični nasveti za zdravo prehranjevanje otrok in mladostnikov

Zvonec zvoni v šolskih poslopjih, otroci in mladostniki so se vrnili za šolske klopi. Začetna utrujenost je razumljiva, za kar je kriva opustitev poletnih ritmov in dolgih prespanih jutranjih ur. Zgodnja budilka in dolge ure preživete za šolskimi klopi, kjer so kognitivne sposobnosti neprestano spodbujene, zahtevajo prilagoditev. Ustrezno spanje, redna telesna aktivnost in zdrava prehrana so ključni dejavniki, s katerimi se naše telo najboljše odziva na spremembe.

Vrnitev otrok za šolske klopi

Šolska prehrana v vrtcih in osnovnih šolah

Organizacija šolske prehrane temelji na državnih in deželnih smernicah, katerih glavni cilj je izpostaviti zdravo prehrano v šolskem okolju, energetsko ter hranilno prilagojene obroke starostnim skupinam; osveščanje otrok o zdravih prehranskih izbirah ter spoštovanje načel smernic zdravega prehranjevanja. Prenos smernic v prakso v našem okolju žal ne poteka vedno na najboljši način. Za organizacijo in pripravo šolskih obrokov se že vrsto let ukvarjajo specializirane zadruge, za katere je tipična centralna kuhinja, iz katere vsakodnevno izvažajo pripravljene obroke. Proces zahteva upoštevanje higienskih načel, poleg pri pripravi, tudi med samim prenašanjem obrokov. Za kar doživljajo živila prekomerno izpostavljanje visokim temperaturam, katere onemogočajo mikrobiološko kontaminacijo. Hranilne snovi se pri teh procesih v popolnosti uničijo. Rezultat so revno hranilni obroki, predvsem na račun vitaminov. Izjema so živila, ki so servirane v surovi obliki (sadje in zelenjava).

Vsak starš si želi za svoje otroke najboljše, to velja tudi za prehrano, na kateri način je mogoče zagotoviti ustrezno hranilno prehrano otrokom?

Organizacija obrokov v šolah in doma

V vrtcih in osnovnih šolah predstavlja šolska prehrana 35 % celodnevne prehrane otrok: jutranja malica (v vrtcih) ter kosilo. To se pravi da večji del prehrane je odvisna od staršev. Upoštevanje šolskega jedilnika postane ključnega pomena, da se otrokom zagotovi celodnevne energetske potrebe makro in mikrohranil.

Zajtrk je prvi obrok dneva in telesu zagotavlja energijo po dolgih nočnih urah. Zajtrk naj pokrije približno 15 % dnevnih energetskih potreb. Uravnotežen zajtrk vključuje živila, ki vsebujejo beljakovine visoke biološke vrednosti (mleko, jogurt, sir) in preproste ter kompleksne ogljikove hidrate: kruh, žita, polnozrnate izdelke in sezonsko sadje. Nekaj primerov: skodelica mleka s polnozrnatim kruhom ali toastom s marmelado/medom in svežim sadjem; lonček jogurta (naravnega ali sadnega) z dodatkom narezanega svežega sadja in mueslija ali žitaric; skodelica mleka s kosmiči ali napihnjenimi žiti (koruza, oves, ječmen, riž) ali suhimi/polnozrnatimi piškoti in svežim sadjem; mlečni ali jogurtni napitek z dodatkom svežega sadja in rezino domače torte; pomarančni sok s kruhom in sirom.Jutranja malica omogoča otrokom, da ne pridejo do kosila prelačni, a tudi, da imajo krajši odmor med jutranjimi urami pouka. V vrtcih spada malica med šolske obroke, v osnovnih šolah pa otroci nosijo malico z doma. Zgodi se, da včasih otroci posegajo po preobilnih malicah, visoko kaloričnih v obliki sendvičev ali pakiranih prigrizkov. Tovrstne malice niso najbolj primerne, saj že dve uri pozneje otroci imajo kosilo. Poleg tega prenajedanje ne spodbuja kognitivnih sposobnosti, temveč povzroča pomanjkanje koncentracije ter utrujenost. Raje pripravimo otrokom sveže sadje, manjše sendviče, manj kalorične ter bolj zdrave prigrizke – jogurti, oreščki, polnozrnati izdelki, semena, posušeno sadje. Važno je tudi, da otroci imajo vedno s seboj steklenico vode.

Kosilo in večerja predstavljata glavna obroka v teku dneva. Organizacija šolske prehrane sledi priporočilom Ministrstva za zdravje ter priporočilom Dežele FJK. Na osnovi teh priporočil je razporeditev živil za kosilo točno določena in sicer: kruh 1 porcija/obrok, žitarice 1 porcija/dan, stročnice 1-2 porciji/teden, meso 1-2 porciji/teden, riba 1-2 porciji/teden, jajca 1 porcija/teden, siri 1 porcija/teden, mesni izdelki in narezki 1 porcija/vsakih 15 dni, sveže sadje 1 porcija/obrok, zelenjava 1 porcija/obrok, krompir in polenta ena porcija/teden, slaščice le ob prazničnih dogodkih.

Kako zgoraj navedenemu prilagoditi večerjo? Za primerno razporeditev makrohranil se navaja v priporočilih tedensko razporeditev živil za večerjo: meso 2 porciji, ribe 2 porciji, stročnice vsaj 2 porciji, jajca 1 porcija, mesni izdelki 1 porcija, sir 1-2 porciji. Prva jed: če je za kosilo prva jed suha (testenine ali riž), za večerjo pripravimo zelenjavno juho ali enolončnico, ter obratno. Druga jed: za večerjo ne izberemo enake jedi kot za kosilo. Ko na primer imajo otroci za kosilo jajca, za večerjo izberemo drugi vir beljakovin (meso, ribe, sire ali stročnice). Podobno velja za glavno jed (npr. lazanja, frtalje, enolončnice ali pica), pri kateri izstopa glavna sestavina in te ne ponudimo za večerjo, temveč ponudimo alternative (npr. lazanja vsebuje meso, torej za večerjo izberemo drugi vir beljakovin, kot so jajce, sire, stročnice ali ribe). Zelenjava: če je za kosilo kuhana, zvečer ponudimo surovo, in obratno. Enako velja za sadje.

Imeti vpogled v cel teden je najboljša rešitev. Najlažje je tako, da pogledamo tedenski šolski jedilnik in temu prilagodimo večerjo. Moj nasvet je, da na začetku organizirate obroke za cel teden s pomočjo preglednice. Veliko lažje vam bo pri organizaciji obrokov, pripravi jedi in pri nakupovanju.

Ti potrebbe interessare..

Psoriaza luskavica in prehrana psoriasi e nutrizione melina colsani dietista dietetičarka prehransko svetovanje consulenza nutrizionale
Luskavica oziroma psoriaza

Luskavica ali psoriaza je dedna kronična vnetna bolezen. Za psoriazo zboli približno 2 % ljudi. Pri luskavici so vneti predeli kože običajno ostro omejeni, rdeči in prekriti s srebrnobelimi luskami. Med dejavnike, ki vplivajo na pojav luskavice, spadajo: genetika in okoljski dejavniki, med katerimi tudi prehrana. Prehrana nima posrednega vpliva na bolezen, so pa v zadnjih letih rezultati raziskav pokazali, da imajo osebe z luskavico povečano tveganje za razvoj srčno žilnih bolezni, metabolnega sindroma in sladkorne bolezni. Tveganje se še dodatno poveča v primeru debelosti.

Moč prehrane

Današnji življenjski slog je dinamičen, hiter, obilen stresa in odtujenega

Prehranske vlaknine se nahajajo predvsem v živilih rastlinskega izvora. Največ jih je v polnozrnatih izdelkih, sadju, zelenjavi, krompirju in oreščkih. Vlaknine imajo zelo važno vlogo skozi cel gastrointestinalni trakt.
Prehranske vlkanine
Melina

So vse prehranske vlaknine enake?

Prehranske vlaknine so pomemben del uravnotežene prehrane, saj ugodno vplivajo na presnovo, na delovanje črevesja in na splošno zdravje. Med prehranske vlaknine uvrščamo neprebavljive ogljikove hidrate, gre za obširno skupino snovi, ki različno vplivajo na organizem.

CONTINUA A LEGGERE »
Sir je zelo priljubljena jed, njegova predelava sodi med najbogatejše in trajne tradicije. Razkrila vam bom tudi razlog, zaradi katerega, vam košček sira ni dovolj in se zlahka zgodi, da pride do prenajedanja. Nič ni narobe z vami, ugotovili boste, da je za to kriva snov prisotna v siru.
Sir
Melina

Ali sir povzroča odvisnost?

Sir je hranilno živilo. Vsebuje kakovostne beljakovine, maščobe, vitamine in minerale ter je v zmernih količinah priporočeno živilo. Težava pa se skriva predvsem v količinah, težko se je omejiti na porcijo sira in košček zavleče drugi košček za sabo. Prekomerno uživanje sira ni priporočljivo, v kolikor gre za visokokalorično živilo.

CONTINUA A LEGGERE »