Prva točka – krvni tlak
Krvni tlak je sila, ki jo kri izvaja proti steni arterij. Ob vsakem utripu srca kri izteka iz levega prekata skozi aortno zaklopko, potuje v aorto in se razporedi po vseh arterijah. Ko se srce skrči in kri teče v arterije, se zabeleži višji krvni tlak, imenovan sistolični ali »maksimalni« tlak. Med dvema utripoma srca, ko se srce napolni s krvjo, in znotraj arterij se zabeleži nižji krvni tlak, imenovan diastolični ali »minimalni« tlak.
Merjenje krvnega tlaka
Merjenje krvnega tlaka poteka na periferiji, običajno na nadlakti. Krvni tlak označujeta dve števili, ki predstavljata sistolični in diastolični pritisk. Vrednosti sta izražena v milimetrih živega srebra, npr. 120/80 mmHg. Ko vrednosti sistoličnega in/ali diastoličnega tlaka presežejo 140 (za maksimalni tlak) in/ali 90 (za minimalni tlak), govorimo o arterijski hipertenziji.
Zakaj je povišan krvni tlak nevaren?
Hipertenzija predstavlja največje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja. Po epidemioloških podatkih je prevalenca hipertenzije v Italiji 31% (vir Istituto Superiore di Sanità). Tri osebe na 10 imajo povišano tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Hipertenzija je dejavnik tveganja za nastanek koronarne srčne bolezni, možganske kapi, demence, ledvičnih bolezni. Dolgotrajna hipertenzija je izredno nevarna in škodljiva, zato je zelo važno, da preventivno delamo na tem, da bodo možnosti pojava visokega krvnega pritiska čim manjše.
Glavni krivci
Vzrok za hipertenzijo je pri večini ljudi težko odkriti. Točno se pozna dejavnike tveganja hipertenzije, in sicer povišana telesna teža, prekomerno uživanje soli, alkoholnih pijač, telesna nedejavnost, kajenje, kroničen stres, dednost, starost in spol. Na večino dejavnikov tveganja lahko vplivamo preventivno.
Kaj pa prehrana?
Prehrana je ključnega pomena. S ciljem izboljšanja stanja hipertenzije ali preventive je ameriški Inštitut za srce, pljuča in kri že v letih 1997 prvič objavil smernice Dietary Approaches to Stop Hypertension (DASH) – prevedeno »prehranski pristopi za zaustavitev hipertenzije«. Smernice so bile v zadnjih letih posodobljene in so uporabljene po celem svetu.
Druga točka – smernice DASH
Prehranske smernice DASH so namenjene osebam s hipertenzijo. Mnoge znanstvene evidence pa pripisujejo smernicam blagodejne učinke tudi pri ostalih kronično nenalezljivih bolezni. Na kaj se nanašam? Srčno žilne bolezni, kronične bolezni dihal, sladkorna bolezen, rak. Gre torej za magično dieto?
Ne, dieta DASH podpira smernice zdravega prehranskega režim in na splošno zdravega načina življenja. Vsi dejavniki, ki nam omogočajo, da se preventivno izognemo razvoju tovrstnih patologij. Poseben poudarek v dieti DASH je namenjen vnosu določenih snovi.
Posebna pozornost na vnos določenih snovi…
V prvi vrsti smernice izpostavljajo zmerno do omejeno uživanje soli, in sicer maksimalno nekaj gramov soli na dan. Težava pri nadzorovanju vnosa soli je, da večji del industrijskih in pakiranih izdelkov vsebuje visoke količine soli. Še večji problem predstavljajo mesni pridelani izdelki, kot na primer narezki. Količina soli je jasno navedena na embalaži živil. Bodite pozorni, ker je običajno navedena količina snovi na 100 g izdelka. V primeru, da izdelek zaužijemo v večjih količinah treba to seveda upoštevati. Nekaj gramov soli zlahka presežemo v teku dneva, tudi, ko pripravimo vse obroke iz enostavnih sestavin, saj je sol naravno prisotna v nekaterih živilih, kot so na primer fermentirani izdelki, siri in sirni izdelki, lupinarji, nekateri sojini izdelki, polnozrnati izdelki.
Posebno pozornost se v smernicah DASH posveča vnosu kalija in kalcija, to sta minerala, ki ugodno vplivata na uravnavanje krvnega pritiska.
Nenazadnje – repetitia iuvant
V smernicah se priporoča omejeno uživanje rdečega mesa in mesnih izdelkov, slabih maščob (nasičene maščobe živalskega izvora in industrijsko pokvarjene maščobe), sladkorja in sladkih živil. Izpostavljajo pozornost porcijam, ki naj ne bodo preobilne. Spodbujajo povišan vnos prehranskih vlaknin (zelenjava, sadje, polnozrnati izdelki, stročnice) ter redno telesno aktivnost.
Želiš vedeti več?
Klikni na besedilo kjer sem prilepila povezavo na uradno spletno stran ameriškega Inštituta za srce, pljuča in kri. Branje smernic je toplo priporočeno, še bolj pa je priporočeno, da se ob potrebi poišče posvet pri strokovnjaku, naj bo zdravnik ali dietetik. Veliko lažje bo iz priporočil preiti v prakso in izboljšati zdravstveno stanje.
