Melina Colsani - magistrica dietetike

Kaj je utrujenost?

športna prehrana energetske zaloge melina colsani prehransko svetovanje dietetika nutrizione sportiva riserve energetiche consulenza nutrizionale melina colsani dietista

Kaj je utrujenost?

Četrti članek dolge serije Športna prehrana

Določiti, kaj je utrujenost, ni tako samoumevno. Pomen besede utrujenost se da interpretirati v različnih kontekstih. Vsakodnevno občutimo utrujenost, kot posledica vseh dejavnosti, ki smo jih v teku dneva opravili. Včasih se utrujenost izraža, četudi nismo bili posebno aktivni. Zaradi tega sklepamo, da so vzroki za utrujenost različni in se ta pojavi kot posledica tako fizičnega kakor psihičnega napora.

Utrujenost v športu

Klasičen primer utrujenosti najdemo v športu, kjer se izraža v nezmožnosti nadaljevanja aktivnosti ali premagovanje napora. Vsem je znano, da vadba ne more potekati neskončno dolgo, saj prej kot slej nastopi utrujenost.

Pri raziskovanju pojma utrujenosti pri športnikih so rezultati pokazali, da utrujenost je moč pojasniti na podlagi trajanja športne aktivnosti. Ta lahko nastopi po kratkotrajnem naporu (npr. nekaj minut) in po dolgotrajnem naporu (npr. nekaj ur).

Kratkotrajni napori

Prva je pogojena s spremembami v celični homeostazi (to je ravnovesje), ker gre za kratkotrajen napor visoke intenzivnosti, celica proizvede energijo preko anaerobne metabolne poti, pri tem nastanejo metabolni produkti (med katerimi tudi mlečna kislina), ki vplivajo na mišično zmogljivost.

Dolgotrajni napori

Druga je povezana z razpoložljivostjo energetskih zalog – gre torej za dolgotrajno vadbo nizke intenzivnosti, celice proizvedejo energijo preko aerobnih metabolnih poti in zmožni smo opravljati aktivnost, dokler imamo na razpolago energetske zaloge (glikogen in maščobe).

Kako zakasniti občutek utrujenosti?

Edini način, da se občutek utrujenosti pojavi čimbolj pozno, je ta, da postopoma privadimo telo na intenzivnost vadbe in ta, da zagotovimo dovolj energetskih virov. Med aktivnostjo so najpomembnejši viri energije prosta glukoza iz krvi, mišični glikogen, rezerve maščobe in telesne beljakovine. Na začetku vadbe in v odvisnosti od intenzivnosti predstavlja začetni vir energije mišični glikogen, ki se tudi najhitreje porabi. Komaj so zaloge glikogena izčrpane, postanejo beljakovine najbolj pomemben vir energije za mišično delo. Sočasno, ob nadaljevanju aktivnosti, se metabolizem mišičja obrne na porabo maščob iz rezerv. Tovrstni metabolni poti sta zahtevnejši za celice in hitreje pripeljeta do občutka utrujenosti, predvsem, ko se intenzivnost stopnjuje in preidemo v anaerobni metabolizem.

Najhitrejša rešitev?

Najučinkovitejši in najlažje dostopen vir energije za mišično delo so torej telesne rezerve glikogena. Pomembno je, da športniki skrbno načrtujejo svojo prehrano in tako povečajo razpoložljivost ogljikovih hidratov pred, med in po telesni aktivnosti. Če aktivnost traja dlje časa, je priporočljivo, da športniki med aktivnostjo zaužijejo lahko prebavljive ogljikove hidrate in zagotovijo telesu dodatne vire energije. Koliko trajajo zaloge glikogena in kako ugotovimo, kdaj se te izčrpajo, in predvsem na kakšen način lahko zakasnimo pojav utrujenosti med aktivnostjo?

Nadaljuje

Ti potrebbe interessare..

Very low caloric diet dieta esremamemente ipocalorica dietista melina colsani
Manj jem, bolje je?

VLCD diete oz. very low caloric diet (zelo nizkokalorična dieta) ni nič drugega kot to, da jemo izredno malo v teku dneva. Po tej dieti je dnevni energetski vnos med 800 in 1200 kcal, kar ni dovolj za veliko večino oseb in je celo nižje od bazalnega metabolizma (se spomnite? Gre za energijo, ki jo naše telo potrebuje, ne da bi se premikali, preveč razmišljali, ampak le ohranjali življenjske funkcije).

športna prehrana energetske zaloge melina colsani prehransko svetovanje dietetika nutrizione sportiva riserve energetiche consulenza nutrizionale melina colsani dietista
Energetske zaloge

Energetske zaloge nam zagotovijo preživetje v obdobjih stradanja, česar danes, v našem okolju, ne doživljamo. Poznavanje kapacitete energetskih zalog pa nam je zelo koristno, ko smo športno aktivni. Med mišično aktivnostjo naše telo pospešeno porablja energetske zaloge in hitreje nastopi trenutek, ko izčrpanje energetskih zalog vpliva na mišično zmogljivost.

Kdo se odloči za svetovanje?
Kdo se odloči za svetovanje?

Obiskovalci prehranskih svetovanj večinoma ženskega spola, v povprečju stare okoli 45 let, zdrave in z indeksom telesne mase, ki ne sega v skupino debelosti.

Debelost svetovni dan debelosti melina colsani dietetičarka prehransko svetovanje prehrana obesità giornata mondiale dell'obesità dietista consulenza nutrizionale nutrizione
Debelost
Melina

Debelost je kronična bolezen

Debelost je opredeljena kot kronična bolezen, saj povzroča celo vrsto nevšečnosti in disfunkcij. Danes boste ugotovili, v čem se pokažejo bistvene disfunkcije in razumeli boste, da gre za začarani krog, v katerem so vsi dejavniki tesno povezani in eden pelje v drugega.

CONTINUA A LEGGERE »
GI razvršča živila glede na dvig sladkorja v krvi v primerjavi z glukozo ali belim kruhom.
Zdrava prehrana
Melina

Kaj je glikemični indeks živil?

GI je vrednost, ki nam pove, kako hitro pride do prebave oz. absorpcije glukoze zaužitega živila. GI razvršča živila glede na dvig sladkorja v krvi v primerjavi z glukozo ali belim kruhom. Indeks razvršča živila v tri kategorije.

CONTINUA A LEGGERE »
Hipertenzija predstavlja največje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja. Dolgotrajna hipertenzija je izredno nevarna in škodljiva, zato je zelo važno, da preventivno delamo na tem, da bodo možnosti pojava visokega krvnega pritiska čim manjše. Prehrana je ključnega pomena. S ciljem izboljšanja stanja hipertenzije ali preventive je ameriški Inštitut za srce, pljuča in kri že v letih 1997 prvič objavil smernice Dietary Approaches to Stop Hypertension (DASH) - prevedeno »prehranski pristopi za zaustavitev hipertenzije«.
klinična prehrana
Melina

Hipertenzija – zakaj je nevarna?

Hipertenzija predstavlja največje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja. Dolgotrajna hipertenzija je izredno nevarna in škodljiva, zato je zelo važno, da preventivno delamo na tem, da bodo možnosti pojava visokega krvnega pritiska čim manjše. Prehrana je ključnega pomena. S ciljem izboljšanja stanja hipertenzije ali preventive je ameriški Inštitut za srce, pljuča in kri že v letih 1997 prvič objavil smernice Dietary Approaches to Stop Hypertension (DASH) – prevedeno »prehranski pristopi za zaustavitev hipertenzije«.

CONTINUA A LEGGERE »