Kdo bi si kdaj mislil, da bomo trdili, da se duševne motnje lahko zdravijo tudi z zdravo prehrano?

O črevesni flori dobro vemo, da ima ključen pomen pri upravljanju imunskega sistema, pravi se namreč, da se zdravje prične v črevesju. Sedaj pa lahko trdimo tudi, da se v črevesju prične tudi duševno zdravje. Čeprav izgleda trditev drzna, o tem pišejo novejše znanstvene evidence. Raziskovanje se poglablja v spoznavanje povezanosti črevesne flore in živčnega sistema. Pozornost je namenjena predvsem v komunikaciji med črevesno floro in živčnim sistemom, raziskuje se t. i. možgansko – črevesno os, ki omogoča prehajanje signalov med prebavnim sistemom in centralnim živčnim sistemom v obe smeri. Kar pomeni, da zdravje ali bolezen v enem lahko vpliva na drugega. Glavni akterji v tej povezavi so vagusni živec, imunski sistem in snovi, ki nastanejo v črevesju.

Možganska črevesna os

Vagusni živec predstavlja glavno pot v komunikaciji med možgani in črevesjem, saj zbira informacije in določa sproščanje nevrotransmiterjev, ki uravnavajo prebavo. Imunski sistem predstavlja povezanost v tem, da če je v črevesju prisotno vnetje, to nekako vpliva tudi na centralni živčni sistem. Snovi, ki nastanejo v črevesju kot posledica sposobnosti bakterij, da presnovijo prehranske vlaknine, se absorbirajo in jih naše telo izkoristi. V glavnem nastanejo kratkoverižne maščobne kisline in nekateri nevrotransmiterji, med katerimi je tudi serotonin, za katerega že veste, da povzroča pozitivne občutke. Nastale snovi tako prepotujejo po obtoku do možganov in seveda povzročajo nek vpliv.

Preko možgansko – črevesne osi potujejo torej informacije in snovi ter je medsebojni vpliv zelo izrazit. Novejše študije so ta medsebojni vpliv raziskovale pri pojavu duševnih motenj in opazile zelo zanimive povezanosti. Črevesna flora vpliva na sposobnost odgovora organizma na stres in na razvoj duševnih motenj, kot sta anksioznost in depresija. Možna je interakcija tudi v primeru avtizma, shizofrenije in Parkinsonove bolezni. Seveda v primerih, ko je črevesno zdravje šibko in je prisotna disbioza. Na zdravje črevesja ima seveda največji vpliv vsakodnevna prehranska izbira.

Prehrana in zdravje črevesja

Bogata in zdrava črevesna mikroflora je, po novejših raziskavah, ne samo sinonim za boljše zdravje temveč tudi za duševno zdravje. Neprestano poteka komunikacija med črevesjem in možgani, tako v dobrih, kot v slabih pogojih. Kar pomeni, da zdravje ali bolezen v enem lahko vpliva na drugega.

Na to, kar imamo še najbolj neposreden nadzor, je zdravje črevesja, to pa je v večji meri odvisno od naših vsakodnevnih prehranskih izbir. Ugotovimo torej, katere so priporočene prehranske strategije, ki nam bodo omogočile, da ohranimo zdravo črevo in predvsem mikrofloro.

Prehranske vlaknine

Na prvem mestu imamo seveda vnos prehranskih vlaknin. Slednje predstavljajo hranilo za črevesno floro. Nam dejansko ne nudijo energije ter neprebavljene prehajajo vse do kolona, kjer se jih mikroorganizmi, ki gradijo črevesno floro, izredno veselijo. Živila, bogata s prehranskimi vlakninami, so polnozrnate žitarice, stročnice, zelenjava in sadje. Prehranskih vlaknin imamo res še in še oblik ter razvrščamo jih glede na topnost v vodi, glede na sposobnost fermentacije ter glede na njihov vpliv na viskoznost. Od vseh teh so za osebe, ki imajo že okrnjeno črevesno mikrofloro, priporočene topne vlaknine, katere imenujemo tudi prebiotiki. Slednje so najbolj priporočene, ker so topne v vodi in z le to tvorijo raztopino, ter ne povzročajo napihnjenosti, kar se lahko zgodi pri uživanju ostalih vrst vlaknin, predvsem, če je mikroflora okrnjena. Predstavniki topnih prehranskih vlaknin so pektini, gume, beta-glukani. Te vlaknine najdemo v sadju, zelenjavi, stročnicah a še predvsem v ječmenu in ovsu.

Priporočila

Bistveno razliko bomo občutili ob primernem vnosu prehranskih vlaknin, in sicer je po smernicah priporočen vnos vsaj 25 – 30 g vlaknin na dan. Ko v praksi upoštevamo 5 porcij sadja in zelenjave v teku dneva, vključimo stročnice ter zbiramo polnozrnate žitarice, to vrednost mirne duše dosežemo.

Ne pozabimo na…!

Na drugem mestu imamo snov, ki ustvarja idealno okolje, v katerem se lahko vse te vlaknine porazdelijo in mikroorganizmi živijo, in sicer voda. Če smo dehidrirani, to za naše črevo ni dobro. In tudi uživanje bogatih virov prehranskih vlaknin s pomanjkljivo hidracijo nam bo povzročilo težave, tipično, zaprtost.

Za zdravo črevo vključimo torej živila, bogata s prehranskimi vlakninami, ter bodimo pozorni na hidracijo.