Melina Colsani - magistrica dietetike

Bolje kuhana ali surova zelenjava?

Kuhana surova zelenjava Verdura cotta o cruda Melina Colsani dietista dietetika prehransko svetovanje consulenza nutrizionale

Bolje kuhana ali surova zelenjava?

Eno od vprašanj, ki mi jih postavljajo med svetovanji je sledeče: ali je boljša kuhana ali surova zelenjava? Odgovor je: oboje. Opredelimo razloge. Določene komponente živil so občutljive na toploto.

Snovi občutljive na toploto

Tipičen primer je vitamin C, ki ne mara svetlobe, zraka, še manj pa toplote. Posledično se v primeru izpostavljanja tem dejavnikom razgradi in ni več na razpolago za absorpcijo. Praktičen primer: ko zaužijemo pomarančni sok iz trgovine, bo vsebnost vitamina C skoraj ničelna, če pa sok v trenutku pripravimo iz svežih pomaranč bo vsebnost vitamina C zagotovljena. Bogat vir vitamina C so tudi bučke, ki se pa jih večinoma uživa kuhane ali pečene in se zaradi tega vsebnost vitamina znatno zniža. Ko pa bi želeli koristiti bučke kot vir vitamina C, poskusite jih zrezati na zelo tanke rezine, položite na sloje v skledo z oljem, soljo in limoninim sokom. Sestavili boste zelo okusno in svežo zelenjavno prilogo. Veliko vitamina C ima tudi paradižnik, seveda v surovi obliki, kar je še povsem pogosto v poletnih mesecih. Pozimi paradižnik običajno uživamo konzerviranega, predvsem kot omako, za pripravo katere je bil paradižnik kuhan in prekuhan. Pri tem se je vitamin C uničil, a toplotna obdelava je omogočila aktivacijo ene druge snovi, in sicer likopena. To je zelo učinkovit antioksidant in je njegova biorazpoložljivost višja, če se paradižnik prekuha. Poleg tega je likopen maščobotopna snov, kar pomeni, da če v omako damo olje, bo absorpcija likopena še bolj učinkovita.

Snovi, ki potrebujejo maščobe

Podobno velja za beta karotene, in sicer predstavnike vitamina A. Slednje lažje absorbiramo, če živila prekuhamo in zabelimo. Tipično živilo bogato z vitaminom A, je korenje, ki je bolj hranilno kuhano in zabeljeno kot surovo.

Snovi, ki so občutljive na zrak

Za nekatere snovi, ki so aktivne v surovih živilih, imamo še eno dodatno omejitev, in sicer čas izpostavljanju zraku. Opredelimo primer česna: česen ima celo vrsto bioaktivnih snovi, zaradi katerih ima tudi tako izrazit vonj. Ko pa česen zrežemo in pustimo nekaj časa na zraku, ta močan duh nekako izgine. Snovi, ki mu dajejo tipičen vonj in okus, so namreč izredno hlapne. Ravno tem snovem pripisujemo večino pozitivnih učinkov česna. Torej za česen velja, da ga zaužijemo surovega in svežega.

Skratka…

Primerov je še in še, ni pa smiselno se s tem preveč obremenjevati. Važno je, da vključimo v svojo prehrano tako kuhano kot surovo zelenjavo upoštevajoč sezonsko in lokalno ponudbo.

Ti potrebbe interessare..

GI razvršča živila glede na dvig sladkorja v krvi v primerjavi z glukozo ali belim kruhom.
Kaj je glikemični indeks živil?

GI je vrednost, ki nam pove, kako hitro pride do prebave oz. absorpcije glukoze zaužitega živila. GI razvršča živila glede na dvig sladkorja v krvi v primerjavi z glukozo ali belim kruhom. Indeks razvršča živila v tri kategorije.

Danes ima znanost, ki se ukvarja z uporabo rastlin in pripravkov, pridobljenih iz njih, za zdravljenje, lajšanje in preprečevanje bolezni, svojo stroko imenovana fitoterapija.
Fitoterapija za boljše počutje

Danes ima znanost, ki se ukvarja z uporabo rastlin in pripravkov, pridobljenih iz njih, za zdravljenje, lajšanje in preprečevanje bolezni, svojo stroko imenovana fitoterapija.

športna prehrana nutrizione sportiva melina colsani dietetika prehransko svetovanje dietista consulenza nutrizionale
Športna prehrana
Melina

Kako nastane energija?

Ob planiranju prehrane kot podpora telesni aktivnosti moramo upoštevati tip vadbe, dejansko porabo energije med vadbo in porabo tekočin. Ob upoštevanju vseh faktorjev smo sposobni nuditi našemu telesu primemo nadomeščanje porabljenih hranil in tekočin po opravljeni telesni aktivnosti in predvsem ponovno polnjenje energetskih zalog

CONTINUA A LEGGERE »
Psoriaza luskavica in prehrana psoriasi e nutrizione melina colsani dietista dietetičarka prehransko svetovanje consulenza nutrizionale
klinična prehrana
Melina

Luskavica oziroma psoriaza

Luskavica ali psoriaza je dedna kronična vnetna bolezen. Za psoriazo zboli približno 2 % ljudi. Pri luskavici so vneti predeli kože običajno ostro omejeni, rdeči in prekriti s srebrnobelimi luskami. Med dejavnike, ki vplivajo na pojav luskavice, spadajo: genetika in okoljski dejavniki, med katerimi tudi prehrana. Prehrana nima posrednega vpliva na bolezen, so pa v zadnjih letih rezultati raziskav pokazali, da imajo osebe z luskavico povečano tveganje za razvoj srčno žilnih bolezni, metabolnega sindroma in sladkorne bolezni. Tveganje se še dodatno poveča v primeru debelosti.

CONTINUA A LEGGERE »
Sir je zelo priljubljena jed, njegova predelava sodi med najbogatejše in trajne tradicije. Razkrila vam bom tudi razlog, zaradi katerega, vam košček sira ni dovolj in se zlahka zgodi, da pride do prenajedanja. Nič ni narobe z vami, ugotovili boste, da je za to kriva snov prisotna v siru.
Senza categoria
Melina

Kaj se mora zgoditi, da nastane sir?

Sir je zelo priljubljena jed, njegova predelava sodi med najbogatejše in trajne tradicije. Razkrila vam bom tudi razlog, zaradi katerega, vam košček sira ni dovolj in se zlahka zgodi, da pride do prenajedanja. Nič ni narobe z vami, ugotovili boste, da je za to kriva snov prisotna v siru.

CONTINUA A LEGGERE »
ječmen pozitivni učinki in recept orzo benefici e ricetta melina colsani dietetika prehransko svetovanje dietista consulenza nutrizionale
Zdrava prehrana
Melina

Ječmen je izjemno kvalitetno živilo

Ječmen v obliki kavnega nadomestka je prava zakladnica bioaktivnih snovi. Različne študije beležijo o blagodejnih učinkih ječmenove kave na naše zdravje. Pozitivni učinki ječmena se ne omejijo le pri kavnih nadomestkih, ječmen kot žito skriva še dodatne pozitivne učinke.

CONTINUA A LEGGERE »
Špargljev urin asparagus pee pipi da asparagi melina colsani prehransko svetovanje dietetik consulenza nutrizionale dietista
Senza categoria
Melina

Špargljev urin

O»špargljevem urinu« se je prvič bralo že v 18. stoletju in zanimanje, zakaj ima urin tak vonj po uživanju špargljev, se je ohranilo vse do današnjih dni. Poljski raziskovalec Marceli Nencki je v letu 1891 našel krivca za ta vonj. To je metil merkaptan. Gre za žveplovo spojino. »Špargljev urin« zaznamuje močan vonj po žveplu, ki je podoben vonju, ki se razširi v kuhinji, ko kuhamo zelje ali cvetačo.

CONTINUA A LEGGERE »